nedelja - 16. avgust

Zjutraj smo se odpravili proti Windhoeku. Zvecer imamo vecerjo zunaj. Zjutraj letimo naprej. Ob 7:45 gremo na avion proti Ljubljani. Adijo Afrika.

sobota - 15. avgust

Zjutraj smo sli na organiziran izlet, kjer smo vidli obicaje bushmanov. Kako so vcasih lovili, kako nabirali. Super izlet. Pokazali so nam, kako najdejo vodo, kako nardijo ogenj, itd. Super. Zvecer smo po cistem naklucju imelu super zur z Bushmani. Zurirali smo do enih ponoc.

petek - 14. avgust

Zgodaj zjutraj smo opravili potrebo kar v grmovju, se nekako umili, pojedli zajtrk in odpravili na kalvarijo. Vozili smo po diagonali parka. Vozili smo spet cel dan. Cesta enostavno grozna. Ce nebi imeli Toyote, bi avto razapadel na cesti. Kampirali smo v urejnem kampu, ki ima tudi zagrajene leoparde in leve. Kamp smo nasli po cistem naklucju. Ze zvecer smo se srecali z levi. Ceprav so bili za kletko smo bili vsi posrani, ko so vidli, da smo vznemirjeni.

četrtek - 13. avgust

Sli smo iz Mauna proti Kalahariju. Voznja je bila zelo mucna, ker je bila zelo slaba cesta. Vozili smo se cel dan. Zivali skoraj nic. Kamp je sredi nacionalnega parka na prostem. Ta dan sem ponesreci Maji razbil dvoje ocal. Ene sem razbil, ko sem jo ponesreci zadel v obraz, na druga sem zvecer postavil 5L vode. Se zgodi.

sreda - 12. avgust

Danes smo sli z drevaki (Mokori) po delti Okavango. Najprej nas se je z gliserjem peljal dobro uro po rokavih delte do ljudi, ki te dobre tri ure vozijo z drevaki. Midva sva se peljala v originalnem lesenem drevaku. Vsak dobi svoj plasticni sedez, drevak vozi domacin z leseno palico. Z njo odriva drevak. Colnicek je zelo nestabilen. Rob je le nekaj centimetrov nad vodo. Ce omenim, da voznik stoji, potem je se bolj nelagodno, da se zvrnes. Dan je bil cudovit. Na cisto drugacennacin smo doziveli delto. Videli smo slone, hipote, itd. Popoldne sem sel brez Maje na panoramske polet nad delto. Trajal je slabo uro. Letos se je prvic odkar merijo (leta 1934) nateklo najvec vode. V delto pritece voda z reko Okavango, ki tece vse iz Angole. Ker je dezevna doba poleti, potrebuje reka za dobrih 2000 km, celih pol leta. Pomeni, da je pozimi sezona poplav, poleti pa je dezevna doba. Polet je bil cudovit. Videli smno slone, ki so bredli po vodi, zirafe, rokave razlicnih barv. Jutri gremo proti Kalahariju. Opremili smo se z vodo in bencinom.

torek - 11. avgust

Zjutraj smo pozno ob 9:15 sami (marta, maja, Moss - lokalni vodic in moja malenkost) odsli na safari v Moreni z dzipom. Od Mouna do parka je 100 km in potem se 45 km do obrezja delte Okavango. Bilo je precudovito. Vecji del parka je pod vodo, tisto kar smo lahko videli je bilo vredno obiska. Na vsega skupaj nekaj kilometrih so bili hipoti (nilski konji), sloni, zirafe, opice, ptice. Vse skupaj se razteza nad edinstvenem predelu delte Okavango. Edinstven je zato, ker je ena redkih rek, ki se ne izliva v morje, ampak se razlije pred puscavo Kalahari. Po kosilu smo hoteli najti leve, ki so pred nekaj dnevi pojedli vodnega bivola. Njegovo okostje smo nasli v eni od t.i. vodnih lukenj. To so luknje, kjer je voda, naokrog pa je vse suho. Kljub izkusenemu lokalnemu vodicu, jih nismno uspeli najti, pa se pozni smo bili. Park se zapira ob 18ih, pa se dolgo pot
smo imeli nazaj. Prigoda, ki se nam je zgodila ta dan je bila z mesom. Nikakor ne smes peljati kakrsnega koli mesa iz parka ven. Kmetje se bojijo, da bi iz parka prinesli kaksno parkljevko ali kaj podobnega. Ne vede smo v hladilniku imeli 2 kg rdecega mesa in klobase. Ko smo se vracali smo cisto pozabili na veterinarsko tocko. Nato je Moss odigral super vlogo in uspeli smo jih prepricati da imamo v hladilniku samo klobase. Se glede klobas je bil zelo nejeveoljen, ce pa bi nasel meso, pa bi ga tako vrglo po tleh.

ponedeljek - 10. avgust

Danes se odpravljamo na pot sele opoldne proti novemu nacionalnemu parku Nxai Pan, ki je znotraj parka Makgadikgadi. Voznja je bila zelo utrajajoca. Oba parka imata obupno cesto. Se dobro, da imamo Toyote, sicer bi vse skupaj razpadlo za prvim ovinkom. V celem dnevu smo videli le par slonov, ki so se prisli blatit v vodno luknjo. To je vse. Precej razocaran. Pot smo nadaljevali proti Najvecjim drevesom Baobab in se tam pofotkali. To je bil tudi edin vreden dogodek celodnevnega mucenja v avtomobilu po izdredno slabi cesti.