sreda - 29. julij

Maja z otrockom v vasi Himb.

četrtek - 30. julij

Med cakanjem v Opuwu sem proti placilu se slikal z dvema zelo lepima Himbama. Tudi Maja se je slikala z njima. Sicer pa presodite sami.

četrtek - 30. julij

Dan prej so nam pripravili trznico. Pri mladih Himbah sem hotel kupiti glasbilo za 2.5 euroa, pa ni hotela spustiti iz 3 eurov. Zato sem pocakal na jutro. Zjutraj so pogajanja tekla naorej. Za vsak oceno sem hotel kupiti glasbilo, pa sem opazil nekaj, kar me je zelo presenetilo. Himbe so zeloponosno ljudstvo. Pri pogajanjih ne odstopijo za centimeter. Na koncu sem kupil glasbilo za 3 eure, stolcek za pod glavo za 10 eurov in kipec iz lesa za 10 eurov. Kljub temu sem veliko dobil, ker je bila npr. za lep stolcek izkicna cena 25 eurov, podobno za kipec. Na koncu sem Himbi pri katerih sem kupoval prosil, da se z mano slikata. Pa sta spet hotli drobiz in spet nisem mel izbire. Zdej pa me hecajo v skupini, da so me Himbe ovile okrog mezincka. Lahko recem samo, da so zelo lepe. Nato smo sli v sosednjo vas, kjer so Angolci - pribezniki. Umazano vodo morajo nositi 30 km za zivino. Sami dobijo vodo iz buck, ki jih gojijo na polju. Gojijo tudi zita, ki jih potem shranijo. Kar pri srce me je stiskal, ko sem pred odhodom umival sipe z vodo, oni pa se za pit nimajo. Sedaj smo spet v Opuwu, kjer popravljajo enemu dzipu klimo, pa se gume smo kupl, ker nekaqterim pokajo kot za stavo. Jaz je k sreci se nisem predrl. Danes gremo naprej proti farmi leopardov - odvisno kdaj nam specialci popravijo klime.

sreda - 29. julij

Odpravili smo se proti mestu Opuwo, da bi prespali pri Himbah. Tam so nam razkazali vas. Pozdravili smo glavo druzine. Zvecer pa sem dozivel izkusnjo, ki jo je tezko opisat. Mi smo jedli, domacini pa so povecini samo gledali. Dal sem jim nekaj stvari kot so jabolka, kruh, robcke... Kljub tem malenkostim sem se se vedno pucitl krivega, da sem tam, da jem in pijem oni pa lacno gledajo. Zvecer smo plesali na Avsenika. So bili zelo navduseni. Spali smo v sotorih pri njih v vasi.

torek - 28. julij

Splezamo na nekaj hribov (podobno kot Olgas rocks v Avstraliji). Cudovit razgled. Z Majo sva se zadela ob grm, ki ima bodice kot kopija. Men je porezal roko, Maji pa je zatekla noga. Po obkladkih in antibiotikih se ji je pomirilo. V puscavi so taki grmi, da te razreze, ce pades vanj. Popoldne smo si sli pogledt poslikave Bushmanov na skalah, ki je v kraju Twyfelfontain (dvomljivi izvir). Bushmani so pricali, da je tam veliko vode. Ko je prisel belec, je imel drugacne predstave. Po nekaj mesecih je spokal, ker je bilo zanj premalo vode. Zato je belec, temu kraju dal ime dvomljivi izvir. Prespali smo v bliznjem kampu, ker smo ta dan vozili dobrih 7 ur in smo bili vsi zelo utrujeni.

ponedeljek - 27. julij

Zjutraj sem nesel vulkaniziratdve gumi, ker je sosedov avto predrl. Iz ene je potegnil ven zlico. Pot smo nadaljevali proti Cape Crossu cez pesceno puscavo. Pogledali smo si kolonijo tjulnov. Smrdel je do nebes, ker veliko mladicev pomre v sami koloniji - ali jih polezijo ali se jim zgodi kaj drugega. Prvic kampiramo na prostem v naravi stran od civilizacije. Sotore postavimo sredi puscave povezanih gricev - Spitzkoppe. Sabo smo vzeli dobro voljo in Mirjan, ki nam dobro kuha.

ponedeljek - 27. julij

Spali smo v hostlu v Swakopmundu. Postelje, brez vetra, toplo - super. Danes nas caka dolga pot. Maja vceraj ni sla na izlet s stirikolesniki. Sla je s kolegico ob morju in srecali sta dva slovenca, ki sta prisla na pocitnice. Vzela sta enodnevni izlet - ribarjenje. Po izletu sta morala placat 800 USD, verjetno brez cenika, racuna in se ulov sta morala predati. Sedaj gresta domov, ker sta brez penezov. Tudi sam sem opazil, da te pelejo na limance, ce si sam in ne v skupini.

nedelja - 26. julij

Zvecer na vecerji je Maja zmagala v igri pitja amarilisa brez rok: skoraj je popila in pojedla stamperle. Moje posredovanje je zadevo vrnilo iz grla amarilis in kozarcek. Prav tako se je vrnila barva iz rdece v kozno ;))). Roka sem nahecal, da si gremo pogledat na Viktorijinih slapovih Hudicev bazencek. Je bil cist navdusen... V sobici kjer smo smrdi po plinu. Grem povprasat kako je kaj na tem....

nedelja - 26. julij

Gasilska na juznem povratniku v Namibiji pod vodstvom Roka: Klemen, Jasna, Marko, Spela F., Bostjan, Maja, ¸Dusan B., Barbara, Joze, Dusan J., Spela P., Marko, Mirjam Matjaz, Irena, Urska, Marta, Katarina in Damijana.... more

nedelja - 26. julij

Odhod proti Swakopmundu. Dolga voznja. Voznja preko juznega povratnika. Kmalu cez povratnik je hladen juzni veter bil zamenjan z vrocim saharskim. Vozili smo cez kamnito puscavo. Dzipi imajno dvojni tank. Sicer bi ga naj.... Pristali smo v mestu, kjer smo se prijavili za quad aventuro z sterokolesniki po puscavi za dve uri. Noroooo. Enostavno noro, nepozabno dozivetje. Vecina je vzela avtomatske prestave, ene par pa mocnejse na rocni menjalnik. Mocnejsi gre po ravnem 110 km na uro. Sli smno 15 km v puscavo, do ocena in nazaj. Vozili smo po sipinah, tudi dricali smo po sipinah. Jutri gremo proti Capo Crossu gledat morske leve. Zaenkrat smo vsi zdravi, vsi se razumemo in ze smo se vklopili v afrisko zivljenje.

sobota - 25. julij

Vstali smo ob 5ih. Zunaj mrzlo in piha kot pri norcih. Nacrt je bil videti soncni vzhod iz vrhs sipine stevilka 45 (ker je 45 km od zacetka doline do te sipine). Kar veliko preglavic smo imeli z pospravljanjem sotorov, ki so pritrjeni na strehah dzipov. Enmu ne dela zadrga, drug ima polomljeno lojtro. Tko da mors bit mal mc gajverja, da ga v doglednem casu postavis in pospravis. Ko smo odhajal na ogled sincnega vzhoda, smo ga slabo pospravl in se nam je odprl sredi divjanja 140 na uro. Totalna stala. Ker smo zamujali, smo pri vzponu na sipinu laufali. Napaka. Veter, pesek v zraku in sam vzpon nas je cisto sesu. Sem mislu, da bom pljuca plunu ven. Pesek je bil povsod: v kamera, v hlacah, v zobeh - povsod. Pofotkamo in gremo naprej proti dead valley (mrtvi dolini). Ker so sipine zaprle pot reki, so se drevesa posusila - sedaj so stara vec sto let. Voznja do tja je prvic tekla cez puscavo. Lahko se pohvalim, da nisem obtical v pesku, v nasprotju z nekaterimi :). Nucal smo 4wd, nekateri pa tudi lopato, da so skupal dzipa ven.

petek - 24. julij

Naslednji dan smo se odpravili do Sesriema, od tam pa do puscave Namib (Sossuslavei). Peljali smo se dobrih sest ur. Jaz sem sofer. Napoti je sosednjemu vozilu pocila guma. Modrovali smo kje se postavi dvigalka kot, da nacrtujemo polet in pristanek na luno. Vmes se je ustavilo kar nekaj domacinov in ponudili so pomoc. Koncno zamenjamo in ze dirkamo po makedamU tudi 100 km na uro. Na cilju sem vzel turo z avionom cez puscavo namib vse do ocena. Nepozabno. To je ena redkih, ki je iz rdecega peska, ostale so iz rumenega. Zvecer smo kuhali ozr. so kuhali. Jaz sem kot kravica sedel in pil pivo, rum kolo in Amarelis. Potem sem zacel nakladat, da smo postavl sotore dlje od wc kot do mlecne ceste (celd dan smo naokrog, pozno zvecer jemo) . Vecer je bil ledeno mrzel, ampak alkohol in dobra druzba vse resi.

četrtek - 23. julij

Popoldne smo sli na popoldansko turo z lokalnim vodicem. Pogledali smo si pokopalisce. Zalostni pogled - povsod razmetani kamni (kot da bi ji nanesla Sava). Posnel sem nekaj sekund s staro kamero. Se vedno imam notr crno bel ceski film. Se zdej ne vem zakaj sem kupu tolk filmov (za cel celovecerc). Glavni utrinki dneva: skoraj nic zenskic na ulicah - vecinoma moski (zenske in starejsi naj bi bili doma). Na vasi so zelo prijazni, v mestu pa zelo odtujeni. Nikjer ni nic smeti (verjetno jih poberejo revezi). Najbolj me je presenetilo, da je vse zagrajeno z bodeco mrezo (ograjo) - dobesedno vse rayen puscave. Tisto je tisto kar me najbolj moti. Nisem si predstavljah, da je afrika bolj zagrajena kot evropa. In to zato, ker je vse privat in to od belih africanov.

četrtek - 23. julij

Danes zjutraj sva z Majo vzela prve tablete antimalarikov in ze kakava kot vidrice. Najprej smo oddali prtljago v hostlu v Windhoek-u. Nato smo sli v mesto in zmenjali nekaj denarja. Mesto je kot vsako drugo evropsko, moderno in cisto. Cutiti je, da je med nami in domacini nevidni zid - vsak trenutek cakas, da te obstopijo. Zaradi tega smo hodili vsaj po tri, stiri. Cene pri belih trgovcih so evropske, pri temnopoltih pa se pogajas. Za brezicni internet se ni dalo nic pogajat. Zejnega me je peljal cez vodo. Preden sva sprobala ce dela, sva se menila za 350ND (cca 35 USD). Ko mi vse instalira in sproba, mi pojasni, da sem gledal ceno za postpaid. Prepaid pa je 850ND. Ker je vidu, da sem zelo zainterisiran ni popustil za dolar. Ker je bila sola draga, sem znanje vnovcil pri placilu razglednic. Zbil sem ceno iz 10ND na 8ND. Jupi ! Ce bo slo tako naprej bom mogoce notr prnesu del preplacenga. Ob dveh gremo gledat crnsko naselje.

sreda - 22. julij

Odhod od doma je bila velika zivcna vojna (brez primere). Kljub zapletom sva z Majo prisla pravocasno pred Tivoli. Tocno ob 12:30 smo sli z tremi kombiji proti Munchnu. Na letaliscu so me se posebej pregledali, ker sem imel predpotopno kamero. Bilo je kar nekaj smeha med cariniki, ko sem jo privlekel na dan. Leteli smo z AirBerline dobrih 9 ur. Na letalo je bilo malce zoprno, ker je bilo potrebno opravit potrebo v turbolenci in sem dobesedno med opravljanem male potrebe zraven tudi surfal in upal, da bo vec v WCju kot pa mo mojih hlacah. Ko smo pristali, nas je presenetil leden zrak in cudovita zora.

Afrika 2009

22.07.2009 je odhod skupine 22ih avanturistov proti Afriki. Ob 12:30 je odhod kombija izpred Hale Tivoli proti Munchnu. Od tam pa naprej z Airbusom A320 proti Namibiji. Spodaj je nekaj uporabnih linkov.

NAMIBIJA, BOTSWANA, ZIMBABWE (pot):
http://tinyurl.com/duleAfrika2009

NAMIBIJA (operater):
http://www.cellone.com.na/individual/prepaid/coverage_map.htm

BOTSWANA (operater):
http://www.mascom.bw/botswana/map_big.htm